dodeka na boga denovite bescelno mu gi kradam
i srcevo svoe so bludni misli si go polnam
ne znam dali nesto vredno na idninata mozam da i' dadam
i kako pred greskite od minatoto da se zasolnam

samo gospod znae zosto na tebe mislam postojano
i zosto tvoeto ime usnive mi gi poi so blazina
se prasuvam dali ne sum nekoe telo strano
vo tvojata elegntno ispletena nevidliva pajazina

vo srcevo sum go pocuvstvuval stravot na zajacite
vo temnnata sum go cul na lavot svoj rikot
i sum se druzel so mrtovcite - so zrtvite na pajacite
i seuste ne mi e jasno VOSTO E TRIKOT

bogovite sekojdnevno me raspnuvaat na krst
a vampirite so slast ja cicaat mojata krv sveza
i dodeka jas se obiduvam da zavzemam stav cvrst
angelite me bodrat, a gjavolite me isfrlaat od ramnoteza

sekojdnevno, o gospode boze, nesvesno gresam
a ne baram mnogu, parce leb, ronka sirenje i goltka voda
i angelska nasmevka vo koja tagata ce si ja utesam
tro ljubov i razbiranje i malku tvorecka sloboda

znam, znam, bev lakom, samoziv i mnogu besen
znaes deka zakopav golem del od svoite ambicii lazni
i sega se obiduvam pred samiot sebesi da bidam cesen
i siot da im se posvetam na rabotite zivotno vazni

sakam gospode angelite od srce da go slusnat
glasot na stardalnikot kojsto sakase da bide prv
i vo nivnite angelski pregratki da me gusnat
a ljubovta nivana sum spremen da ja platam so krv

i dodeka umov niz prostorov i vremevo bescelno aka
jas sakam da zastanam bar ednas vo mirot na svojata dusa
i na svetot da mu ja prenesam tvojata poraka
pa, koj ima oci neka vidi, a koj ima usi neka slusa

ne sum spoznal mnogu gospode od tvojata vistina
ne pram onolku kolku sto od samiot sebe ocekuvam
so mnogu sveti i svetovni raboti seuste ne sum na cistina
zatoa cesto vo zivotov pogresni zaklucoci izvlekuvam

i pogresni postapki vo pogresno vreme sproveduvam
a potoa stradam, se cukam po celo i po tlo se cesam
i vo ovie svoi stihovi od srce pred tebe se ispoveduvam
a potoa samiot sebesi so lazni vetuvanja si se tesam

tesko e, boli, sekoja karmicka posledica, toa dobro go znam
saka napor odviknuvanjeto od zakoravente naviki stari
a seto toa, o gopsode boze, moram da go napravam sam
se' dodeka mirot tvoj so srcevo moe potpolno ne zagospodari

kopneam po mojata vnatresna cel i nejzinoto znacenje
po onaa tajna sustina sto postojano necujno me povikuva
znam deka do nea nema da stignam so ligaenje i placenje
i svesen sum deka lukavot seuste pobedonosno likuva

no jas sum lud i od svojata cel do smrt ne se otkazuvam
i pokraj site mani i slabosti jas na patot svoj prodolzuvam
peda po peda svojot od' po pekolot go istrazuvam
i seta svoja ljubov i mudrost svesno vo toa gi vlozuvam

znam deka ne sum stignal premnogu daleku na patot
pa sepak so drugite nesto vredno da spodelam imam
i ako od seto toa imaat tro car i sestrata i bratot
radsota nivna kako najgolema nagrada jas ce ja primam

vodi me gospode po patot od mrakot kon svetlinata
vodi me gospode kon srceto na onaa sto od srce me saka
i neka ljubovta i mudrosta tvoja mi ja ispolni idninata
i nemoj da me stedis od niedno stradanje ili od maka

daj mi go ona sto ti dobro znaes deka go zasluzuvam
daj mi gospode patokazi koisto ce mozam da gi sledam
i naucime kako srcevo so drugi srca da go zdruzuvam
a jas znam deka kolku ljubov davam tolku i vredam